Ali veste kakšne sploh so pravice in dolžnosti odvetnika, ki vas zastopa v pravnem postopku oziroma vam svetuje in ureja vaše pravne zadeve? Kako je s pravicami in dolžnostmi, če je del odvetniške pisarne? Vse o tem in še več v nadaljevanju.
Kot poglavitna pravica vsakega odvetnika, samostojnega kot tudi tistega, ki je del odvetniške pisarne, je, da sam prosto odloča, ali bo prevzel zastopanje stranke, ki se je nanj obrnila. Nihče mu ne more preprečiti, da nekoga zastopa oziroma ga prisiliti, da nekoga ne zastopa.
Mora pa odvetnik odkloniti zastopanje, če je v isti zadevi zastopal nasprotno stranko. Enako velja tudi v primeru, če je nasprotno stranko zastopal odvetnik, ki dela v isti odvetniški pisarni. Stranke ne sme zastopati tudi v primeru, da je kot zaposleni odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik delal pri odvetniku, ki je zastopal nasprotno stranko ali pa če je bil v isti zadevi sodnik, državni tožilec, pooblaščena uradna oseba organov za notranje zadeve ali pa uradna oseba v upravnem postopku in v drugih primerih, določenih z zakonom.
Odvetnik, ki se odloči, da se bo uvrstil na seznam zagovornikov po uradni dolžnosti oziroma na seznam brezplačne pravne pomoči, ne sme odkloniti zastopanja v primeru, da ga za to postavi sodišče. Zastopanje in pravno pomoč lahko odkloni le v primeru, da obstajajo upravičeni razlogi. Seveda pa ima vsak odvetnik pravico izbrisa iz teh seznamov. Vse kar mora narediti je, da vloži Odvetniški zbornici Slovenije predlog za izbris. Je pa 30 dni od vložitve dolžan opravljati dejanja za stranke, če je treba odvrniti škodo, ki bi lahko nastala v tem času.
