Ribolov na morju

Ribolov na morju je ena od najstarejših človeških dejavnosti za preživljanje. Je lov pri katerem se uporablja različne načine, da ulovimo ribe in ostale vodne živali, kot so raki in mehkužci. Najstarejše arheološke najdbe ribiških pripomočkov, ki so jih našli ob rekah, morjih in jezerih so stare okoli deset tisoč let. V prazgodovinskih jamah so odkrili veliko ostankov rib, kakor tudi stenske slike ribolova. Ribolov na morju je bil takrat zelo preprost. Uporabljalo se je roke, sulice ali pa ograje. Pozneje so tudi izumili trnke, mreže in vrvice. Naši predniki so ugotovili, da je večina rib dlje od obale, zato so izdelali čoln, ki je bil dolg le nekaj metrov in uporaben za dve osebi in nekaj ribiške opreme. Sčasoma je človeštvo za ribolov na morju iznašlo ladje, ki so sposobne tovoriti večje količine rib in ribolovne opreme. Ribolov na morju se loči na dva tipa, gospodarski in športni. Pri gospodarskem se lovi z ladjami, vršami in mrežami. Z njim je povezana tudi predelovalna industrija, ki ribe prodaja na trg. Ribe se lahko prodaja vsak dan sveže, konzervirane z dodajanjem začimb, izdelovanjem ribje moke, dimljenjem ali pa sušenjem. Športni ribolov na morju je razdeljen na več vrst, kot so muharjenje, talni ribolov, beličarjenje, podvodni ribolov in vijačenje. Za vabe se uporablja naravne ali pa umetne vabe. Naravne vabe, ki se uporablja za ribolov na morju, so meso, zelenjava ali kruh. Takšne vabe so bolj prisotne pri beličarjenju ali talnem ribolovu. Pri umetnih vabah pa izgled vabe posnema ribjo hrano v vodi. Te se uporablja pri vijačenju in muharjenju. V Sloveniji ima ribolov na morju dolgo zgodovino. Avtohtono je bil prisoten na območju Tržaškega zaliva v današnji Italiji. Danes pa je na slovenski obali center ribolova mesto Izola, kjer je bil nastanek podjetja Delamaris pogojen z nastankom velike ribiške flote, ki jo je podjetje premoglo.