Že od malega je imela pisateljica Špela Kranjec, ki je napisala knjigo Pojedla sem anoreksijo, o kateri si lahko preberete več na www.spelakranjec.com, rada živali. Najprej je uživala v družbi kozic, zajčkov, mačk in psa pri svoji babici in dedku. Ko pa je Špela Kranjec začela hoditi v osnovno šolo, si ja zaželela svojega lastnega hišnega ljubljenčka. Začelo se je z zlatimi ribicami. Te ji je oče dovolil. Ker zlate ribice hitro poginejo, si je Špela Kranjec zaželela želvo. Dobiti njo je bilo že težje, vendar je oče popustil in dovolil. Želva je rasla in kmalu postala tako velika, da je ni bilo mogoče imeti več v stanovanju. Zato so jo oddali.
Špela Kranjec si je spet zaželela novo žival. Tokrat nekaj ne vodnega. In je dobila skakače. Ampak razmnoževali pa so se tako hitro, da jih ni bilo mogoče kam dati toliko. Na koncu so obdržali dva samčka in rešili problem. Dočakala sta svojo starost. Ko sta poginila, je bilo Špeli Kranjec težko. In spet si je želela žival. Ker je bilo to v obdobju pred začetkom njene anoreksije, in je že bila osamljena, si je zaželela večjo živalico. Kot je recimo pes. Ampak psa ji oče nikakor ni dovolil. In je po dolgih prigovarjanjih in pogajanjih dobila morskega prašička.
Tudi ta je doživel lepo starost. Ampak po poginu njega, pa je bila Špela Kranjec že nekoliko starejša in odločila se je, da tokrat si pa želi psa in ne bo odnehala toliko časa dokler ga ne dobi. Veliko solz in kreganja je bilo potrebnega, ampak oče se je le udal in dobili so psa. Charlieja. Bil je majhen mešanček, drap barve. Neverjetno prikupen in cela družina se je zaljubila vanj. Vendar usojeno mu je bilo zelo kratko življenje. Že pri osmih mesecih ga je zbil avto. Njegove poškodbe so bile tako hude, da so bile tudi pri operaciji možnosti za ozdravitev le 50 %.
Takrat se je morala Špela Kranjec odločiti ali naj ga uspavajo ali poizkusijo z operacijo… In so ga uspavali. Takrat je jokala cela družina. Charlieja so imeli tako radi, da ga sploh niso mogli preboleti. Še posebno Špela Kranjec in njena mati. Onidve sta žalovali toliko časa, da sta na koncu dojeli, da ga ne bosta preboleli brez novega psa. Vendar oče je bil proti. Ni hotel imeti še enega psa, rekoč, da je preveč težko, ko pogine. Vendar z mami sta bili vztrajni in tako so dobili Lucy. Spet so se vsi zaljubili vanjo. Še vedno je pri njih.
Zdaj že peto leto. Res ima srečno življenje in tudi oni so srečni, da jo imajo. Vendar, ko se je Špela Kranjec preselila s fantom v Ljubljano, je naenkrat ostala brez psa. Nekaj časa je zdržala, vendar preveč je bila navajena na psa, da bi se mu lahko odpovedala. Zato je začela fanta prositi naj si omislita psa. Sprva ni bil za, vendar Špela Kranjec je bila zopet vztrajna. Tako ima zdaj Špela Kranjec Molly. Prikupno psičko, manjše rasti, ki pa je hiperaktivna. In zdaj Špela Kranjec ves čas teka za njo. Ampak psa pa le ima!
